Kako izbrati luči za kolo?

Ne glede na vašo prakso – gorsko kolesarjenje, cestno kolesarjenje, potovanja, mestna vožnja – je namestitev dobre osvetlitve na vaše kolo ključnega pomena, bodisi da ste vidni bodisi da vidite. Moč, avtonomija, namestitev in velikost so elementi, ki jih je treba upoštevati. Vendar se med množico izdelkov in različnimi merskimi enotami, ki jih uporabljajo proizvajalci, ni lahko znajti. Tukaj je nekaj pomoči pri izbiri prave opreme.

ZNAČILNOSTI OSVETLITVE

• Različne merske enote: lux, lumen;
• Različne vrste osvetlitve: klasična žarnica, halogenska žarnica, LED;
• Vrste napajanja: baterije, polnilne baterije, dinamo, električno kolo;
• Načini osvetlitve;
• Načini namestitve.

VSE O OSVETLITVI

RAZLIČNE MERSKE ENOTE

Glede na proizvajalce in izdelke je moč osvetlitve lahko izražena v luksih ali lumnih. Ti dve vrednosti se ne nanašata na isti pojem, temveč se dopolnjujeta. Lumen (lm) je enota moči, ki meri svetlobni tok, ki ga lahko osvetlitev proizvede v vseh smereh. Ta vrednost je enaka ne glede na razdaljo do osvetljenega predmeta in se lahko navede za LED ali za samo osvetlitev. V tem primeru je vrednost nižja, saj svetloba izgubi moč pri prehodu skozi lečo, vendar je to najbolj poštena vrednost, saj jo zazna človeško oko.

Nasprotno pa je lux (lx) enota, ki meri osvetljenost površine (ceste, drevesa, …), torej količino lumnov, prejetih na kvadratni meter. Ta vrednost se zato spreminja glede na oddaljenost od svetlobnega vira, pa tudi glede na kakovost leče. Konkretno: 1 lux = 1 lumen/m². Vrednost v luksih se običajno meri na razdalji 1 ali 10 metrov.

Omeniti je treba tudi kandelo, ki izraža svetlobno jakost na izhodu iz vira. Vendar proizvajalci opreme to enoto uporabljajo vse redkeje.

Če so podatki navedeni samo v luksih, je zato pomembno poznati razdaljo, pri kateri je ta vrednost izračunana. Prav tako je zanimivo poznati premer svetlobnega snopa, ko je vir oddaljen 1 ali 10 metrov, da najdete osvetlitev, ki najbolj ustreza vaši uporabi. Tako lahko dve luči pri 10 metrih prikazujeta enako število luksov, vendar se razlikujeta po številu lumnov. V tem primeru dodatni lumni omogočajo ustvarjanje širšega snopa, ki pokriva večje območje.

300 lumnov / 28 luksov na 10 m

500 lumnov / 28 luksov na 10 m

Dodatna moč lahko glede na primer in potrebe služi za osvetlitev dlje, širše ali oboje. Namen močne luči je osvetliti cesto ali pot na razdalji vsaj 20 metrov, vendar mora osvetliti tudi njene robove, da zagotovi čim bolj celovit in varen pregled. Težava je torej doseči dovolj širok snop, ne da bi preveč razpršili svetlobo, ter ohraniti močno osvetlitev v osrednjem delu.

VRSTE OSVETLITVE

Obstajajo tri vrste luči:

Klasična žarnica je cenovno najugodnejša, saj je njena tehnologija najpreprostejša. Vendar je moč pogosto omejena, osvetlitev pa slabše kakovosti.
Najdemo jo le še pri osnovnih modelih.

Halogenska žarnica lahko deluje pri višji temperaturi kot klasične žarnice, zato je učinkovitejša od standardnih svetilk. Vendar porabi veliko energije, zato jo postopoma nadomeščajo LED-luči.

Žarnice LED so zdaj standard. Imajo namreč veliko daljšo življenjsko dobo (pribl. 100.000 h) in lahko proizvedejo več svetlobe kot halogenske ali standardne žarnice, hkrati pa porabijo manj energije.

Če žarnica zagotavlja moč, svetlobni snop oblikuje leča ali reflektor.

Pri klasičnem reflektorju ni pravega nadzora nad svetlobo. Žarnica sveti neposredno navzven, zato je rezultat manj učinkovit. Ta vrsta reflektorjev se uporablja le pri osnovnih izdelkih.

Za razliko od klasičnega reflektorja leča omogoča nadzor svetlobe, da se ustvari zelo lep prehod ali nasprotno zelo svetla osrednja točka, odvisno od namena osvetlitve.

Nazadnje je mogoče uporabiti sodoben reflektor, pri katerem je LED nameščena vodoravno in usmerjena neposredno proti zrcalu. To omogoča največji nadzor nad snopom in celo ustvarjanje več snopov iz ene same žarnice.

Vrsta napajanja

Luči na baterije (polnilne ali ne, odvisno od modela) so preprosta in ekonomična rešitev. Čeprav so kompaktne in lahke, njihova omejena avtonomija skupaj z odsotnostjo indikatorja napolnjenosti zahteva veliko pozornost uporabnika, da med vožnjo ne ostane brez svetlobe. Poleg tega imajo te luči zaradi omejene avtonomije pogosto omejeno moč. Zato so primerne za občasno uporabo na krajših poteh, po možnosti na osvetljenih območjih.

Luči z baterijo, ki se najpogosteje polni prek USB-ja, imajo veliko daljšo avtonomijo in/ali omogočajo napajanje močnejše luči. Njihova prednost je, da jih je mogoče hitro in preprosto napolniti (na primer v pisarni z običajnim kablom USB). Pri najmočnejših modelih je lahko baterija zunanja. Čeprav je težja in večja, jo je mogoče namestiti drugam (na okvir, v nahrbtnik), da se ohrani dobra porazdelitev teže, zlasti pri lučeh za čelado.

Luči na dinamo nimajo več veliko skupnega s tistimi, ki so se uporabljale v preteklosti. Valjčni dinamo na zadnjem kolesu postopoma izginja, saj povzroča trenje, ki upočasnjuje kolo, in zagotavlja le šibko osvetlitev pri nizki hitrosti oziroma se ugasne, ko kolesar ne vozi več. Dinamo je zdaj vse pogosteje nameščen v sprednjem pestu in povezan s kondenzatorjem, ki omogoča, da osvetlitev ostane prižgana tudi ob ustavitvi. To rešitev najdemo zlasti na mestnih in potovalnih kolesih.

Večina mestnih električnih koles ima tudi posebne luči za e-kolesa. Te energijo črpajo iz baterije kolesa. Poleg neprekinjenega delovanja – torej tudi ob ustavitvi – imajo te luči prednost, da se prilagajajo ne le svetlosti okolice, da so učinkovite podnevi in ponoči, temveč tudi hitrosti kolesarja. Nekatere so celo povezane z zavornimi ročicami, da opozorijo na zaviranje. V vseh primerih je treba skrbno preveriti združljivost z vašim pogonskim sistemom.

Upoštevati je treba, da so luči na baterije in akumulatorske luči snemljive, medtem ko so luči z dinamo in luči za električna kolesa običajno pritrjene neposredno na kolo.

NAČINI OSVETLITVE

Svetila ponujajo vse več načinov osvetlitve, da se prilagodijo vsaki situaciji: glede na to, ali želite biti vidni ali videti, ali se vozite v osvetljenem mestnem območju ali v gozdu, podnevi (da pritegnete pozornost drugih udeležencev v prometu) ali ponoči...

Na splošno so stalni načini primernejši za vidljivost, medtem ko utripajoči načini slabše osvetljujejo, vendar bolje pritegnejo pozornost drugih vozil. Prav tako porabijo manj energije, kar zagotavlja boljšo avtonomijo vaše luči. Pri izbiri luči skrbno upoštevajte različne načine, predvsem pa za vsakega od njih povezano moč in avtonomijo. Nima smisla izbrati luči, ki ponuja množico možnosti, če na primer opravljate le kratke vožnje po mestnem območju.

Obstajajo tudi kolesarske luči z radarjem. Ti vrhunski modeli se lahko povežejo s kolesarskimi števci GPS in se tako prilagajajo prometu. Intenzivnost svetlobnega snopa se spreminja glede na hitrost kolesa, druga vozila in svetlost okolice. Luč osvetljuje bolj ali manj daleč, ko upočasnite ali se ustavite.

KJE IN KAKO PRITRDITI SVOJE LUČI?

Najprej si poglejmo, kaj predpisi določajo glede signalizacije koles:

• Najmanj 1 rumena/bela luč in 1 bel odsevnik spredaj;
• Najmanj 1 rdeča luč in 1 rdeč odsevnik zadaj. Kot osvetlitve mora biti najmanj 120°;
• Najmanj 1 oranžni odsevnik na vsakem pedalu in ob straneh (napere ali pnevmatike).

Cestnoprometni predpisi ne določajo nobenih podrobnosti o moči osvetlitve ali električnem napajanju.

Nato, s praktičnega vidika, se majhne luči v večini primerov pritrdijo s silikonskim trakom, ki omogoča zelo enostavno pritrditev in odstranitev ter prilagoditev večini koles.
Močnejše in zato večje luči običajno zahtevajo pritrditev z objemko, najpogosteje brez orodja.
Glede na primer so luči dobavljene z enim ali več pritrdilnimi sistemi, z adapterji, ki so lahko priloženi že serijsko ali na voljo kot dodatna oprema.

Zadnje luči se lahko glede na primer pritrdijo na sedežno oporo (najpogosteje), sedežne cevi, prtljažnik, blatnike, nahrbtnike ali sedežne torbe z zanko.

Spredaj se sprednje snemljive luči najpogosteje pritrdijo na krmilo, medtem ko se luči na dinamo in za električna kolesa običajno namestijo pri vilicah. Nekatere luči je mogoče pritrditi tudi na čelado, kar omogoča usmerjanje snopa tja, kamor gledate, kar je idealno na vijugastih poteh. Optimalna rešitev je kombinacija luči na čeladi, ki ustvarja čim bolj oddaljeno svetlobno točko, in luči na krmilu, ki zagotavlja čim širši snop.

KATERE LUČI ZA MOJO UPORABO?

V mestu, če se vozite le po dobro osvetljenih cestah, bo komplet preprostih luči s stalnim in utripajočim načinom ter močjo od 5 do 10 lumnov zadaj in od 20 do 30 lumnov spredaj povsem ustrezen.
Če kolo uporabljate le občasno, bodo luči na baterije več kot zadostovale. Pri vsakodnevni uporabi (vožnja v službo s kolesom) in/ali na dolgih razdaljah bo izbira luči z akumulatorsko baterijo, po možnosti polnjeno prek USB-ja, naravna izbira.
Če vaša pot vključuje manj osvetljene odseke (vožnje v primestnih območjih), vam bodo zadnja luč z okoli 20 do 50 lumni in sprednja luč med 30 in 200 lumni z različnimi stalnimi in utripajočimi načini omogočili optimalno varnost in dobro osvetlitev cestišča.
V vseh primerih, če kolo parkirate na ulici, izberite luči, ki jih je mogoče preprosto sneti, in jih vzemite s seboj, ko kolo zaklenete s ključavnico. Kolesarske luči so pogosto tarča tatov.

Za cestno kolo izberite močno zadnjo luč, da vas vozniki avtomobilov vidijo od daleč in imajo čas za predvidevanje, zlasti na cestah z omejitvijo 80 km/h. Moč 100 lumnov je najmanjša za zagotovitev vidljivosti na več sto metrov.

Na sprednji strani je luč z močjo od 200 do 800 lumnov, z glavnim snopom, ki osvetljuje daleč (vsaj do 100 metrov), in sekundarnim snopom, ki osvetljuje ob straneh, varna in učinkovita rešitev. Če iščete popolno udobje, boste našli modele do 1.500 lumnov. V tem primeru luč pravilno namestite, da ne zaslepite drugih udeležencev v prometu, ki prihajajo iz nasprotne smeri.

Za gorsko kolesarjenje je priporočljivo namestiti močnejšo sprednjo luč, saj je prednostna naloga videti čim dlje in čim širše, da lahko kar najbolje predvidite smer vožnje. 500 lumnov je minimum, zares udobno pa bo od 1000 lumnov naprej, pri čemer najmočnejši modeli ponujajo 2.000 lumnov. Idealno je kombinirati osvetlitev na krmilu in svetilko na čeladi, da si zagotovite čim širše vidno polje.

Zadaj bo zadnja osvetlitev od 10 do 50 lumnov v večini primerov zadostovala, če vozite le po poteh, zaprtih za avtomobilski promet.